Planinsko polje je gosto posejano z podzemnimi jamami, požiralniki in drugimi kraškimi posebnostmi. Skoraj vsako leto se ob daljšem in močnejšem deževju polje napolni z vodo in nastane veliko jezero. Ker požiralniki - le teh je okrog 150 - ne zmorejo sproti odvajati vode to jezero včasih ostane tudi več mesecev. A ko voda končno odide, se tla posušijo in polje ozeleni v vsem svojem sijaju je čas da ga obiščete. Polje ima res veliko ponuditi. Če se podate nanj, se umirite, boste kmalu poleg sebe uzrli najrazličnejše prebivalce; srne, ptice, zajce - tudi kakšna kravica ali ovca se vam lahko približa.
Mi smo se tokrat podali proti severnem robu planinskega polja. Tam ob v
isoki vodi v požiralnike Pod stenami odteče največ vode. V gozdu nad stenami pa najdemo dve čudoviti podzemni jami; Vranjo in Skedneno. Jami smo iskali bolj naključno - poznal sem le približno lokacijo.
V Grčarevcu smo pred koncem vasi zavili levo na makadamsko pot ki pelje po robu Planinskega polja proti Jakovici oziroma Lazam. Tam, kjer pot pride iz gozda na polje ( ob malo več dežja je tam tudi konec poti ker je čeznjo voda) smo parkirali in se podali levo čez travnik proti prečinam na robu gozda. Po polju je polno naravnih korit. Sledili smo enemu in pripeljalo nas je do požiralnikov Pod stenami. Gre za dva umetno razširjena v obliko vodnjaka zgrajena požiralnika, ki kažeta na prve poskuse izsuševanja planinskega polja. Imenujejo jih Putikove štirne. Po več kot sto leth še vedno opravljata svojo službo in veljata za tehnični spomenik. Ponora sta globoka cca 10 metrov in pokrita z železno mrežo, ki zadržuje naplavine in voda lahko neovirano odteka skozi dno štirne v podzemlje.

Od tam smo se zapodili v gozd. Na vrhu pečin smo kmalu našli stezo, ki vodi globje vanj. Po nekaj 100 metrih markirane poti oči uzrejo vhod Skednene jame, ki se strmo spušča v jamo. Tukaj
pride na vrsto svetilka. Sredi jame, ki je dolga nekaj čez 200m je popolna tema. Soj svetlobe svetilke nam pokaže vso čarobnost podzemnega sveta. Ob straneh je več manjših lukenj in kotičkov, ki so zanimivi za mlade raziskovalce. Ko po že uhojeni "poti" nadaljujemo se nam v daljavi pokaže svetloba. Na drugi strani izstopimo skozi veličasten vhod izdolben pod visoko steno (udorna jamo).

Skednena jama ima več vhodov in je prehodna. Dolga je nekaj čez 200 m in je odlična za male raziskovalce. Seveda v jamo ne morete brez močne svetilke, saj je zaradi velikosti prostora svetilka mobitela (ki je sedaj močno popularna) prešibka.