Letos (1917) mineva 100 let od znamenitega Preboja pri Kobaridu,  ki je pomenil tudi konec Soške fronte v 1. svetovni vojni. To silovito in uničujočo  vojno še danes kažejo ostaline, ki na dan vrejo vse oj Jadrana pa do skrajnih severnih meja naše domovine. Kadar omenimo Soško fronto misli vseh poromajo direktno v posočje. Pa je prav tako? Vsekakor ne. V soške bitke je bila vpeto celotno ozemlje Slovenije, sama fronta z zaledjem pa je segala vse do osrednje Slovenije. Eden od največjih zalednih oskrbovalnih centrov je bil Logatec. In tu se začne naša zgodba.
Potrebe po oskrbi fronte so bile iz meseca v mesec večje, konjske vprege in vojaški vozovi tega niso
več zmogli. Zato je bila v razmeroma kratkem času postavljena ozkotirna železnica Feltbahn, ki je povezovala zaledje(Logatec) direktno z fronto(Dolenja Trebuša). Traso te 63 km dolge železnice so speljali deloma po stari francoski cesti deloma pa je bila narejena na novo.Po železnici so sprva vagončke vlekli konji, ko je začelo tudi teh primanjkovati je svojo vlogo dobila motorna lokomotiva. A tudi ozkotirna železnica ni zmogla zadostiti potrebam fronte, zato so se odločili za gradnjo normalnotirne železnice iz Logatca proti Črnemu vrhu, ki bi se nadaljevala do Ajdovščine. Železnivca se je začela v Logatcu, kjer so zgradili veliko železniško postajo z 22 tiri. Od tam je nadaljevala proti Hotedršici, kjer je bila nova postaja. Do naslednje postaje v Godoviču je bila trasa speljana nad sedanjo glavno cesto. V godoviči je proga krenila levo skozi sedanji (cestni) predor. Le nekaj 100 m dalje pa je naša "raziskovalna" točka.
Predor, ki so ga začeli graditi skupaj z ostalo traso je zaradi naglega konca 1. sv. vojne ostal nedokončan. V njem so zelo dobro vidne različne faze izdelave in pa sam potek dela. Južni vhod so med 2.sv. vojno Italijani predelali v bunker obrambnega sistema Vallo Alpino. Do predora  pridete tako, da se z avtom zapeljete do Godoviča, nadaljujete v smeti Črni vrh, skozi predor. Za prvo serpentino (oster levi ovinek) se peljete do naslednjega desnega ovinka, kjer se levo odcepi makadamska pot. Tam parkirate in se po desni poti podate v gozd. Dobro opazujte in ko na levi uzrete skalni sek stre prispeli. Skozi grmovje boste kmalu opazili votlino - vhod v predor.

Dobro je imeti s sabo svetilke, saj je svetloba mobilnega telefona preslaba, da bi lahko videli vso mogočnost stvaritve. Izlet do tega predora je res svojevrstno skoraj pustolovsko doživetje, sploh še, če imate nakaj nedebudnih mladih raziskovalcev. Naši trije najstniki so bili navdušeni.