Le nakaj kilometrov od glavnega mesta Slovenije leži slikovita vasica, ki so jo predniki poimenovali Polhov Gradec. Korenine kraja segajo že nekaj tisoč let nazaj, saj je že staroželezni človek tukaj pustil svoj pečat. Nakdaj je prav mimo kraja potekala ena glavnih poti iz osrednje Slovenije proti Primorski, zato je bilo v teh krajih včasih prav živahno. Dokaze o bivanju so pustili Kelti, na prav poseben način tudi Rimljani, saj Valvazor tukaj omenja kar rimsko postojanko Ad Nonum. A ime kraju so dali šele Slovani, ki so si na gričku sredi vasi postavili gradišče, ki je dalo prvotno ime našemu kraju - Gradec. Iz tega gradišča je kasneje zrastel srednjevški stari grad, ki je stal vse do začetka 16. stoletja. Po dokončnem uničenju s strani kmečkih upornikov, se je gospostvo preneslo v za ta namen povečan spodnji grad danes imenovan Polhograjska graščina. Kraj se ponaša z izredno bogato kulturno dediščino, ki so jo tukaj pustili tako znani kot manj znani umetniki. Seveda je svoje napravila tudi narava, saj lepotam ni videti kraja in duša si tukaj lahko resnično odpočije.
Že ob vstopu v polhograjsko dolino vas pozdravi čudovita mojstrovin človeških rok - poznogotska cerkev sv. Petra v Dvoru imenovana tudi grofovska ali cesarska cerkev. To je veličasten in najpomenmbnejši spomenik pozne gotike v Sloveniji. Začetek gradnje sega v leto 1525. Po izročilu je cerkev grajena iz ostankov polhograjskega starega gradu, kamni v opornikih in vogalih to tudi potrjujejo. Zakaj je graščak dal postaviti cerkev kljub že obstoječi Nikolajevi, si bomo še dolgo belili glave. A ljudsko izročilo govori, da so cerkev gradili tlačani - kmečki 
uporniki iz desetletja prej(1514/15). Da je cerkev res nekaj posebnega spoznamo tudi ko vstopimov njeno notranjost. Še posebej jo občutimo, če se predamo razlagi lokalnega turističnega vodnika. Cerkev je sicer odprta vsako prvo nedeljo v mesecu (zimski čas 14.00 -16.00, letni 16.00 - 18.00) za skupine pa po dogovoru.V neposredni bližini leži vas Babna gora. Vas je znana predvsem po znameniti protiturški utrdbi Babčerjev tabor, s katere naj bi ženske in otroci premagali Turke z polivanjem vrelega olja in valjenjem skal. Del temeljev je še vedno viden. Nad taborom pa naj bi nekdaj stal celo grad, katerega stolp je bil tako visok, da se je z njega videlo Ljubljano. O tej legendi pa dokazov še niso našli.
znamenite Severjeve hiše in nato po stari "gasi" do Župnijske cerkve Marijinega rojstva. Ta je že tretja po vrsti na tem mestu. O prvi cerkvi imamo iz leta 1321 poročilo, da je bila posvečena Mariji.
Leta 1457 je bila zaradi oskrunjenja ponovno posvečena. V začetku 16.
stoletja pa je bila na tem mestu pozidana v gotskem slogu. Po požaru so jo leta 1728 porušili do tal. Sedanja cerkev
je bila zgrajena leta 1736, posvečena pa leta 1744. Pobudnik gradnje in
dobrotnik cerkve je bil rojak in stolni kanonik ter dekan ljubljanske
stolnice Franc Bogomir Kunstelj. Med leti 1861 in 1871 so župljani z župnikom Jakobom Fadom močno dvignili zvonik in stene cerkve, da bi se zvonovi bolje slišali. Ob potresu 1895 se je pokazalo, da so z nadzidavo načeli statiko cerkve. Po kupoli in po cerkvi so zazijale do 3 cm široke razpoke. Ob sesutju stranskih kupol pa so se poškodovali tudi štirje dragoceni Facijevi oltarji. Leta 1988 so župljani pod vodstvom župnika Danijela Kaštruna injecirali razpoke in zgoraj dodali vezi.
Obnovljena je bila vsa notranjšcina cerkve (elektrifikacija, beljenje, tlak v prezbiteriju, ambon , daritveni oltar,..) V svetem letu 2000 pa so se župljani lotili zunanjosti farne cerkve. Temeljito je bila obvnoljena streha na zvoniku ter celotna fasada. V letu 2007, po Veliki noči, pa so pričeli z obnovo dragocenega Faijevega glavnega oltarja, ki je v vsem svojem sijaju spet zablestel leta 2010. Prav ta oltar(največji baročni oltar v Sloveniji) pa je tudi eden največjih biserov kulturne dediščine.
